Pehtran

Ob priljubljeni gorčici in bearnski omaki je zadržano grenek okus pehtrana odličen za izboljšanje mesnih jedi in juh.

Pehtran kot zelišče

Zadržano zeliščen okus pehtrana je rahlo grenek in nekoliko spominja na janež. Francoski in nemški pehtran imata veliko bolj intenziven, sladek in pikanten okus kot grenek ruski ali sibirski pehtran. Pehtranovo ime izvira iz grškega poimenovanja zmaja ali kače – drugo ime za pehtran je “zmajevo zelišče”. Stara, zelo razširjena vraža je bila, da pehtran odganja ta nevarna bitja. Tudi pehtranove zavite korenine so povezovali z zmaji.

Izdelki, ki vsebujejo pehtran

Uporaba

Zelišče je nadvse priljubljeno v francoski in gruzijski kuhinji ter se uporablja za dodajanje okusa v (kremaste) omake, ribe in mesne jedi, solate, ozimnico in morsko hrano, juhe, zelenjavo in zeliščna masla. Pehtranov okus je najboljši v kombinaciji s kislostjo okusov kisa, gorčice, vina in limoninega soka. Sveži in sušeni listi pehtrana dodajo čudovit okus jedem, predvsem, če se jih kombinira s črnim poprom, peteršiljem, česnom in koprom. Pehtran je tudi odporen na vročino in se ga lahko dalj časa kuha, pa ne izgubi dosti okusa.

Nasvet!

Pehtran je pomembna sestavina v bearnski omaki. Skupaj z jajčnim rumenjakom in maslom ji pehtran in krebuljica dasta odličen okus francoske visoke kuhinje.

Sorodni recepti

30—40 Min
Malinina alzaška pica (tarte flambée) z mehkim sirom
30—40 Min Srednje zahtevno
20—30 Min
Sveža solatna skleda z mlado špinačo
20—30 Min Preprosto
20—35 Min
Takosi, nadevani z umešanimi jajci in avokadom, za popoln zajtrk
20—35 Min Preprosto
10—15 Min
Skutin namaz s provansalskimi zelišči
10—15 Min Preprosto

Ursprungsgebiet von Estragon auf der Weltkarte: Indien

Rastlina

Trajnica naj bi izvirala iz srednje Azije, od koder so jo v sredozemsko regijo pripeljali Arabci. Danes se pehtran goji pretežno v Evropi, Bližnjem vzhodu, Indiji in Severni Ameriki. Ta nebinovka zraste do 1,5 metra visoko in ima belkasto-zelene cvetove. Ozki listi rastline, ki so lahko 5 cm dolgi, se uporabljajo kot zelišče. Nemški, francoski in ruski (ali sibirski) pehtran so najbolj pogoste vrste v evropskih državah, mehiški pehtran pa je bolj priljubljen v ZDA in Mehiki. Mehiški pehtran ima podoben okus, je pa veliko slajši.