Drobnjak

V Evropi drobnjak raste kot divja rastlina, izviral pa naj bi iz srednje Azije. Njegov blagi okus, podoben čebuli, je bistven za dunajsko kuhinjo.

Blühenden Schnittlauch auf einer Blatte liegen

Drobnjak kot zelišče

Votli drobnjakovi listi so eno izmed najbolj priljubljenih kulinaričnih zelišč v srednji in severni Evropi. Celo stari Rimljani so cenili pikanten okus, podoben čebulnemu, in njegovo blago ostrino. Drobnjak naj bi prišel v Evrazijo iz srednje Azije pred tisočimi leti. Danes, kot peteršilj, pretežno prevladuje v nemških in avstrijskih gozdovih in travnikih. Ob listih so tudi cvetovi drobnjaka užitni, uporabljajo se za začinjanje jajčnih jedi in krompirjeve juhe.

Izdelki, ki vsebujejo drobnjak

Drobnjak

Uporaba

Čudovit okus drobnjaka se uporablja za začinjanje obar, juh, omak, mesa in zelenjavnih jedi, jedi z jajci, solat, namazov, blagih sirov in kruhkov. Drobnjak je nadvse okusen, ko ga kombiniramo s krebuljico, pehtranom in peteršiljem. Dodajte drobnjak, tik preden postrežete jed, saj hitro izgubi okus, če je izpostavljen toploti. Drobnjak je popoln za začinjanje francoskih, nemških in avstrijskih jedi – najbolj pa je cenjen v dunajski kuhinji: tradicionalno je kuhana govedina (Tafelspitz) postrežena s hladno drobnjakovo omako in jabolčnim hrenom, goveja juha pa je prav tako okrašena s sesekljanim zeliščem.

Nasvet!

V isti jedi ne uporabljajte drobnjaka in česna hkrati, ker bo okus premočan. Raje drobnjaku dodajte čemaž, da ga dopolni z delikatnim okusom.

Sorodni recepti

30—40 Min
Cesarski praženec z bučko in curryjem
30—40 Min Srednje zahtevno

Rastlina

Relativno skromna rastlina drobnjak je najmanjša pripadnica družine lukovk, ki vključuje tudi čemaž, česen in čebulo. Valjasta zelena stebla zrastejo do 15 cm. Med majem in avgustom cveti belo do vijolično. Drobnjak je eno od redkih zelišč, ki raste cela na visoki nadmorski višini v Alpah, zato je bistveni del kuhinje te regije. Ko začne rastlina cveteti, je okus drobnjaka že v veliki meri pošel – nabrati ga je treba pred razcvetom, da je okus optimalen. Daljša stebla imajo najbolj intenziven okus, tanjša pa nežnejšega.