Poper rdeči

Pogosto mislimo, da je rdeči poper vrsta popra, ker je videti tak. Toda po okusu in botaničnem izvoru se razlikujeta.

Rosa Beeren in einer Schüssel und auf einem Löffel

Rdeči poper kot začimba

Za razliko od pravega popra plodovi rdečega popra niso pekoči. Njihov aromatičen, rahlo lesni okus in aroma po terpentinu spominjata na brin. Čeprav imajo drugačen okus, se jih je do šestdesetih let uporabljalo kot nadomestek za poper. Rdeči poper je v glavnem priljubljen v sodobni francoski kuhinji zaradi odličnega okusa in svetlo rdeče barve. Pri tej kuhinji se želi ohraniti originalni okus hrane in jedi predstaviti na privlačen način.

Izdelki, ki vsebujejo rdeči poper

Uporaba

Razpoznavni okus rdečega popra se uporablja za izboljšanje morskih sadežev, perutnine, zelenjave in lahkih omak – ne smemo pa pozabiti sladic in čokolade. Ta poper poživi tudi pijače in koktajle, sadne punče in gintonike. Plodovi niso na voljo samo v suhi obliki, občasno se jih dobi tudi vložene v slanici. Rdeči poper okus sprosti šele, ko ga zdrobimo ali zmeljemo: celi so samo za dekoracijo. Okus rdečega popra ni odporen na vročino, zato ga je najbolje dodajati tik pred koncem priprave. Uporaba bi morala biti zmerna.

Nasvet!

Zrna rdečega popra se lahko jedo tudi cela. Za razliko od pravega popra zrna rdečega popra niso trda in čvrsta.

Sorodni recepti

15—20 Min
Poletni punč z rdečimi poprovimi zrni
15—20 Min Srednje zahtevno
20—30 Min
Sveža solatna skleda z mlado špinačo
20—30 Min Preprosto
20—35 Min
Takosi, nadevani z umešanimi jajci in avokadom, za popoln zajtrk
20—35 Min Preprosto
30—40 Min
Malinina alzaška pica (tarte flambée) z mehkim sirom
30—40 Min Srednje zahtevno

Rastlina

Navkljub imenu brazilski poprovec, na katerem raste rdeči poper, ni soroden s poprom. Pravzaprav spada v družino rujevk, tako kot mangovec. Zimzeleno drevo potrebuje le malo nege, zato je priljubljeno okrasno grmičevje, predvsem v Italiji. Zraste do 9 metrov visoko, danes pa se ga prideluje v glavnem na Réunionu in v Braziliji. Rastlina je v Evropo prispela iz Brazilije v 16. stoletju, rdeče plodove pa so uporabljali kot nadomestek za poper vse do šestdesetih let. Še danes se dodajajo v poprove mešanice za barvito poživitev.